Nevrabotenosta raste
by Claudia Sonea
Mačkata izleze od torbata! Se čini deka SAD se daleku od izlezot od ekonomskata kriza i poranešniot pretsedatel an Federalnite rezervi Alen Grinspran né prosvetli site nas kon krajot na poslednata nedela. Šokantno kolku što može da bide, vistinata e deka site optimistički najavi bea ništo drugo, osven lagi za da go nahranat duhot i da go održat oganot na nadežta da gori. Dali vistinata kje né oslobodi? Poleka ekonomskata kriza što gi pogodi SAD i se pretvori vo recesija se proširi kako čuma i se odrazi kaj site. Voobičaeno, povekjeto od svetskite lideri očekuvaat rešenie od zemjata kad! e sé započna. Kako i da e, Amerika sé ušte ima ušte mnogu da pomine, pred da stigne do bregot i da kaže: "bezbedni sme"! Ne mnogu podocna otkako počna krizata, nov pretsedatel ja prezede liderskata pozicija i pokraj faktot deka mu treba vreme za da se prilagodi na novata pozicija, toj e mlad i kako što site zabeležaa, Obama nema iskustvo. I pokraj site golemi zborovi i skapa pretsedatelska kampanja, toj napravi malku od toa što go veti ili gi izbegnuva nekoi od negovite prethodni vetuvanja, kako povlekuvanje na trupite ili reformata za zdravstvena zaštita. Vo kakvo svetlo se pretstavuvaat SAD kon krajot na septemvri? Ne vo dobro, povekjeto od lugjeto ako imaat predvid faktot deka nevrabotenosta skokna na 9.8 procenti i so predivduvanje za ponatamošno zgolemuvanje od preku 10 procenti. Ušte povekje, stapkata kje ostane taka, predda padne. Na ekonomijata í trebaat lugje da bidat potrošuvači i niv! nite pari pretstavuvaat gorivo, da ne se spomene faktot deka v! ešt ite rabotnici nudat kvalitetni dobra i podobra izvedba. Ednostavno kažete im prijatno na seto toa kako nokjta vo svetlečki oklop, hrabriot Obama se fotografira vo Belata Kukja dodeka igra vo gradinata so negovite deca i negovata sopruga koja ne e nadvor na šoping po poznatite brendovi što povekje bi í nalikuvalo na tinejdzerka, a ne na Prvata Dama. Vekje nema vreme da se razmisluva za deferalniot deficit ili federalniot dolg, tolku alarmantno kolku što mu izleda na Grinspen. Da potrošime 5 milijardi dolari na medicinski istražuvnja kako što se čini mnogu profitabilno da se otkrie lekot protiv rak (što verojatno nema nikogaš da se sluči) i potoa da im go prodademe samo na oni koi navisitna imaat pari da go kupat. Toa e, se razbira, dokolku bidat vo možnost da platat hipotekite. Na lugjeto povekje im treba pristap do zdravstvenata zaštita, povekje otkolku što im treba istražuvanue, sé tre! ba da se napravi vo vistinskiot red. Prvo spasete ja zemjata, a potoa trošete za razvoj, barem jas taka gi gledam rabotite, od gledna točka na danočen obvrznik. SAD vekje potrošija mnogu povekje so nivniot zdravstven sistem otkolku so komercijalnata oblast, pa, koga nekoj kje zabeleži deka nešto ne e vo red vo ekonomijata kade na trgovijata i na agrikulturata ne im se otstapuva soodvetno mesto?
related story (sgx15563): http://news.yahoo.com/s/ap/20091004/ap_on_bi_go_ec_fi/us_eco...
by Claudia Sonea for PocketNews (http://pocketnews.tv) |
0 Comments:
Post a Comment
Subscribe to Post Comments [Atom]
<< Home