Wednesday, October 7, 2009

Da zboruvame za obrazovanieto
by Milota Sidorova


Kolku povekje znaete, podeleku kje stignete. Da bideme iskreni, toa e 100 procenti vistina. Da se živee vo 21-iot vek, isto taka poznat i kako vek na informacii ili tehnologija (kje se obidam da go ottrgnam mojot cinizam), obrazovanieteo e edno od klučnite faktor za uspeh na čovekot. Primer, par ekselans, e SAD. Javna tajna beše deka srednoto nivo na edukacijata beše začuduvačko vo sporedba so evropskite ili aziskite sistemi. Se čini čudo deka Amerika beše tolku mnogu gorda na svoite univerziteti i se čini kako ironija deka našite lugje (vo Evropa) dobivaat mnogu stipendii na koledzi i sredni učilišta vo! SAD. Zošto? Amerika ima problem da gi postavi vistinskite lugje na vistinski pozicii. Ne deka drugite bi se odnesuvale podobro. Krizata predizvika ogromen problem, najmalku na mentalno nivo. Toa e nevrabotenosta. Nekoi velat - toa e točka na kršenje koga vašeto obrazovanie i veštini se mnogu važni. Dobro, što se sluči po padot na gigantskite avtomobilski proizvoditeli najmuvajkji 20 procenti od amerikanskite žiteli. Što se sluči po bankrotiranjeto na iljada banki i mali kompanii? Postoi armija na rabotnici vo avtomobilskata industrija, činovncii, ovifceri, hotelski recepcioneri, generalno lugje bez specijalen trening ili veštini. Situacijata stanuva poteška koga izveštaite na pazarite za rabota javuvaat rečisi 9.8 procenti nevrabotenos i vo isto vreme postoi zgolemena pobaruvačka za medicinski sestri, inžineri, tehničari, genetski istražuvači, lugje so ekonomski ve! 53;tini i iskustva. Čovek može da zabeleži bro! jni ogla si za ovie poziii i nudat od 60.000 do 140.000 dolari godišno. No, ne možete odednaš da se pretvorite od avtomehaničar cel život vo nuklearen istražuvač ili medicinska sestra. Ne mesecov, godinava - ne veruvam deka i da sakaat, bi možele. Toa jas go narekuvam sovršena laga. Zatoa što ovie lugje bea žrtvi na vremenata vizija na dobri uslovi. Kolkumina od niv gi prodolžija svoite studii posle koledz? Kolkumina od niv odlučija deka posle osnovnoto učilište bi imalo smisla da apliciraat za rabota vo najbliskata fabrika ili državna administracija? Kolkumina od niv prodolžija da gi podobruvaat nivnite veštini, za vreme na nokjnite učilišta, podgotvivajkji se za lošite vreminja? Lično, ne veruvam deka ovie lugje možat da se podobrat vo svoite profili na ponuduvačka. Postojat premnogu, mnogu stari aplikanti so nedostig na iskustvo. Postoeše crna dupka, sozdad! ena bez potreba da se hrani. Spored agenciite što regrutiraat, mnogumina što baraat soodvetni vraboteni sega se pretvoraat vo akademski konferencii ili sostanoci. Amerika mora da se spasi sebe si ili da se potpre na stranska pomoš. Toa znači stranski umovi, educirani imigranti da im go spasat sistemot koga nivnite lugje, toa ne go možat.

related story (sgx15562): http://news.yahoo.com/s/ap/20091004/ap_on_bi_ge/us_good_jobs...
by Milota Sidorova
for PocketNews (http://pocket! news.tv)

PocketNews is a new real-! time new s broadcaster delivering the latest and hottest news right to your pocket ! With global clients who want to be kept up to date, PocketNews is everyone's way of keeping in touch with the World.

0 Comments:

Post a Comment

Subscribe to Post Comments [Atom]

<< Home